ŠK Branik Maribor

Organizirano šahovsko življenje v Mariboru v letu 2019 praznuje stoti jubilej, saj je bil 16.5.1919 ustanovljen prvi šahovski klub - Mariborski šahovski klub. Prostore je imel v Terezijinem dvoru (Theresienhof) na Glavnem trgu, ki je tako postal središèe mariborskega šahovskega življenja. Pozneje se je preimenoval v Veliko kavarno, nato v Casino, danes pa je ta objekt znan pod imenom Salon uporabnih umetnosti. Prvi predsednik kluba je bil profesor Ivan Favai.

Leta 1922 je na pobudo Šahovskega kluba Maribor izšla prva številka glasila Šah, kar je šteti za najpomembnejši dogodek v klubskem življenju, saj je bilo glasilo izdano v imenu celotne jugoslovanske šahovske zveze. To glasilo je v slovenšèini in nemšèini obvešèalo srednjo Evropo o šahovskem življenju v Sloveniji in Jugoslaviji.

V tistem obdobju je se je v svetovnem šahu moèno uveljavil slovenski šahist, velemojster prof. dr. Milan Vidmar, elektroinženir, filozof, pisatelj in šahist, èlan SAZU. Kot šahist je veljal za enega izmed najboljših na svetu. Nekaj let pozneje je zaèel hiter vzpon naslednji Slovenec, Vasja Pirc, ki je postal tretji velemojster v takratni Jugoslaviji.

Mariborski šahovski klub je že od ustanovitve dalje organiziral šahovska tekmovanja in izobraževanja, posebno pomembni pa sta organizaciji mednarodnih turnirjev v Rogaški Slatini, leta 1929, ki je bil prvi mednarodni turnir v Jugoslaviji ob 10. obletnici kluba. Na njem je sodeloval tudi Vasja Pirc, èlan Mariborskega šahovskega kluba in prviè svetovni šah opozoril na svoj izjemni talent.

V letih 1930 in 1936 je v Mariboru simultanko odigral tudi svetovni prvak Aleksander Aljehin. Pred okupacijo so bili poleg prof. Stupana in Pirca uspešni veèkratni prvaki Maribora Ivan Kukovec, inž. Jože Mešièek, Karlo Koniè, Ivan Krulc in Ivan Lešnik.

V poznih 20-ih letih prejšnjega stoletja so nekateri èlani in funkcionarji Mariborskega šahovskega kluba ustanovili Šahovski klub Vidmar, ki je ostal v prijateljskih odnosih z matiènim klubom in so se po osvoboditvi igralci in funkcionarji obeh klubov ponovno združili v enotno šahovsko organizacijo - Mariborski šahovski krožek.

V tistem obdobju je bil igralsko in organizatorsko zelo uveljavljen profesor Stanko Sila, ki je prevzel tajništvo kluba in ga vodil do leta 1941. Nemški okupator je razpustil vsa slovenska društva; na Štajerskem so izdali odredbo o razpustu že 16. 4. 1941.

O tem je leta 1979, ob 60. letnici ŠK Branik v Almanahu 60 letnice ZMŠD Branik zapisal predsednik kluba dr. Janez Nemec:

"Okupacija je napravila konec mariborskemu šahovskemu življenju. Gestapo je zaplenil vsa klubska premoženja, Mariborski šahovski klub in Šahovski klub Vidmar pa sta prenehala delovati.
Po konèani drugi svetovni vojni, ko so se razmere v Mariboru urejevale, so se 24. novembra 1945 zbrali bivši èlani Mariborskega šahovskega kluba ter Šahovskega kluba Vidmar in tudi drugi prijatelji šaha. Sklenili so, da bodo ustanovili mariborski šahovski krožek. V pripravljalnem odboru krožka so bili mag. Albaneže st., prof. Stupan, Franjo Lukeš, Kukovec, Ostanek, Reinsberger, geod. Pohar, Železnik, prof. Muzloviè in drugi. Mariborski šahovski krožek je kljub temu, da se je komaj ustanavljal, že deloval kot ustanovljeno društvo in je prirejal razliène šahovske prireditve. Dne 7. maja 1946 je pripravljalni odbor pod vodstvom mag. Albanežeja sklical ustanovni obèni zbor krožka. Prav v tem èasu smo organizirali našo telesno kulturo in so se šahovske organizacije vkljuèile v FISAJ s svojim posebnim šahovskim odborom. Prav zato so šahisti ustanovili mariborski šahovski krožek in hkrati odloèili, da vstopijo v fiskulturno društvo Maribor, to je v kasnejši Polet oziroma Branik. Prvi predsednik šahovske sekcije je bil mag. Albaneže st., èlani upravnega odbora pa so bili predvojni igralci Mariborskega šahovskega kluba in Šahovskega kluba Vidmar. "

Vsi, ki smo "zavezani" šahu vemo, da nam nobena politièna odloèitev ali prepoved ne more prepreèiti, da ne bi sedli za šahovnico in odigrali partije ali dveh, kjerkoli se za to pokaže možnost. Preprièani smo, da tudi v èasu druge svetovne vojne šahiranje med navdušenci ni zamrlo.

Leta 1950 je na polfinalnem turnirju za prvenstvo Jugoslavije v Sarajevu zmagal igralec Branika, Ivan Lešnik.

Leta 1953 je prvenstvo Maribora osvojil dr. Nemec. Kljub vsem težavam je ŠK Branik še dolga leta dosegal na domaèih in mednarodnih tekmovanjih opazne uspehe, pri èemer so imeli najveè zaslug starejši igralci, ki se jim je spet pridružil velemojster Vasja Pirc.

V zaèetku leta 1952 je imel Branik veè kot 400 aktivnih èlanov. Ko je bilo klubsko življenje v najveèjem razmahu, so klubu odvzeli lokal, ki so ga spremenili v gostilno Šibenik. Od takrat dalje je bil klub veèinoma brez primernih igralnih prostorov, vodstvo pa je vedno iskalo zaèasne rešitve.

V prvih povojnih letih je bil ŠK Polet tretja najmoènejša šahovska ekipa v Sloveniji, ki je nastopala tudi v drugi zvezni ligi in se je leta 1949 celo uvrstila v prvo zvezno ligo,v kateri pa se šahistom ni uspelo obdržati.

Zaradi nenehnih težav z igralnim prostorom je število kakovostnih igralcev upadalo. Številni mladinci, vzgojeni v klubu, so odhajali v druge šahovske organizacije in kasneje dosegali tudi visoke naslove in vidne uspehe Miro Piberl, Tomo Studnièa in poznejši mednarodni mojster, dr. Vojko Musil.

Klubska dejavnost je po nekajletnem skromnem delovanju ponovno zaživela leta 1991, ko je MŠD Branik dodelilo šahovskemu klubu prostore pod tribuno nogometnega stadiona v Ljudskem vrtu. Veliko zaslug gre takratnemu predsedniku Juretu Pleièu.

Pravi preporod je klub doživel leta 1993, ko je krmilo prevzelo novo vodstvo s predsednikom Stanislavom Jecljem na èelu, dolgoletnim èlanom in igralcem ŠK Branik.

Že leto dni pozneje je klub osvojil prvo mesto v II. ligi vzhod in se uvrstil v l. slovensko ligo. V klubu se je zaèela organizirana vzgoja mladih šahistov in šahistk v klubski šahovski šoli, ki jo je uspešno vodil trener Darko Špelec. Klubu so se pridružili številni novi in stari igralci, tako da je ekipa v letu 1998 osvojila prvo mesto v l. ligi in se uvrstila v superligo, med osem najboljših klubov v državi.

V letu 2000 je klub dobil nove prostore v prvem nadstropju Ulice talcev v središèu Maribora, ki smo jih uporabljali do leta 2010. Takrat smo ostali brez glavnega pokrovitelja, Zavarovalnice Maribor, po dolgih letih selitev pa smo na koncu dobili prostore pod staro tribuno Ljudskega vrta v Mariboru.

V novejšem obdobju so odmevne rezulate dosegali: Marko Tratar, Miran Zupe, Darko Supanèiè, Zoran Velièkoviè, Danijel Vombek, Dragan Simiè, Marjan Kastelic, Matjaž Mikac in številni drugi.

Dejavnosti ob jubileju

Ob sto letnici kluba smo pripravili slavnostno akademijo, ki je potekala v prostorih salona Goodtimers v Mariboru. Prireditev je spremljala razstava umetniških slik, ki jih je prispeval naš èlan, Peter Bajec in zgodovinskih ter drugaèe zanimivih šahovskih garnitur, ki jih je posodila družina Dimec. S kulturnim vložkom je prireditev popestrila Doroteja Drevenšek.

Naslednji dan je sledil mednarodni turnir, ki je bil odigran v restavraciji Piano. Prviè pri nas kot turnir s tremi razliènimi tempi. 4 partije po 5 minut, 4 partije na 7min+3sec in na koncu še 4 partije po 10 minut. Turnirja se je udeležilo 45 šahistov iz štirih držav, od tega en velemojster, štirje mednarodni mojstri in pet FIDE mojstrov. Turir je upravièeno dobil IM Žan Tomazini, ki je vodil skozi celoten turnir, sledita mu FM Pandureviè Miro iz BiH in domaèin GM Marko Tratar.

Èez poletje je, v okviru praznovanj ob stoletnici, bil organiziran "fontanski dvojèek", ciklus dveh turnirjev, katerih osnovni namen je predvsem druženje šahistov. Ciklus je suvereno, z zmagama na obeh turnirjih, osvojil domaèin FM Darko Supanèiè.

Praznovanj pa s tem še ni konec. Enega od vrhuncev pripravljamo v decembru, ko bo na sporedu tradicionalni veèerni maraton, ki bo zaokrožil praznovanja ob stoletnici in na katerega tudi na tem mestu vabimo vse šahiste. Toèen datum bo objavljen na straneh šahovske zveze in na naši spletni strani www.sah-branikmb.si

Na koncu moramo poudariti, da smo še posebej ponosni na priznanje, ki nam ga je ob jubileju podelila Šahovska zveza Slovenije.

Povzetek objave v Šahovski misli, letnik 2019, številka. 3.