ŠK Branik Maribor

 Petek, 01. maj 2020 11:35:27 - Novice

Prebrali smo za vas - šahovske znaèke

Mariborèan, ki ima zavidljivo zbirko šahovskih znaèk. Branko Vadlja, za njim vitrina z znaèkami, na mizi je šah iz leta 1968, ki mu ga je kupil oèe, obleèen je v majico 35. šahovske olimpijade leta 2002 na Bledu, v rokah drži priznanje z razstave znaèk.

Zbiranje znaèk je še zmeraj precej razširjen konjièek tudi v Sloveniji. Eden od zbirateljev je 63-letni Mariborèan Branko Vadlja, ki se je za tak hobi odloèil že kot mladeniè. A ne zbira vsakršnih znaèk, le šahovske, saj je šah njegov spremljevalec že od otroštva.

Pri dvanajstih se je navdušil za igro na 64 èrno-belih poljih, ko mu je oèe kupil šah z lesenimi figurami, ki ga skrbno hrani še danes. "Igra me je prevzela. Zaèel sem obiskovati šahovski krožek na Osnovni šoli Borisa Kidrièa, leta 1971 sem se vèlanil v ŽŠK Maribor in zaèel redno igrati pod vodstvom predsednika kluba Jožeta Fišerja. Leta 1975 sem si priigral naslov prvokategornika, hkrati sem zaèel tudi šahovsko organizacijsko in sodniško pot," razlaga Branko Vadlja.

Vedno veè je sodil

Fišer ga je nato skupaj z žal že pokojnim Maksimiljanom Dularjem zaèel uvajati v sodniško delo, opravil je izpit za regijskega sodnika in sodil na klubskih turnirjih. Novembra leta 1975 je ŽŠK Maribor v Radencih priredil prvi tridnevni vikend turnir, na katerem je igralo 60 šahistov iz tedanje Jugoslavije, zmagal je Mariborèan Vojko Musil. "Tudi sam sem nameraval igrati, toda ko je vodstvo turnirja izvedelo, da je Marjan Senekoviè kot pomoènik glavnega sodnika turnirja zbolel, sem na povabilo vodstva turnirja z veseljem prevzel njegovo vlogo," se spomni Vadlja. Fišer mu je januarja leta 1977, ko je bil v Mariboru drugi velemojstrski mednarodni turnir, zaupal delo v organizacijskem odboru.

Pozneje sem vedno manj igral turnirski šah in pogosteje hitropoteznega in vedno veè sodil. Leta 1980 sem opravil izpit za državnega sodnika in od takrat sem sodil na domala vseh veèjih tekmovanjih na mariborskem in širšem obmoèju. Leta 2001 mi je mednarodna šahovska zveza FIDE podelila naziv mednarodnega sodnika. Velika èast me je doletela novembra 2002, ko sem sodil na 35. šahovski olimpijadi na Bledu," ponosno pove sveže upokojeni Vadlja, ki je veèidel delovne dobe preživel na carinskem uradu v Mariboru, kjer je bil 41 let tudi vodja šahovske sekcije in kapetan zelo uspešne šahovske ekipe tega podjetja, za katero še zmeraj igra.

Ob že omenjenem velemojstrskem turnirju v Mariboru je ŽKŠ izdal serijo enajstih znaèk. "Bile so razliènih barv in emajlirane in z njimi se je zaèelo moje zbirateljstvo. Pozneje me je k zbiranju spodbujal tudi mariborski šahovski mojster in znani zbiralec šahovskih znaèk in šahov Dušan Njegovan. Znaèke sem vneto zbiral na turnirjih, na katerih sem sodil, tudi kupoval sem jih, do njih prišel z zamenjavo na sejmih znaèkarjev in tudi podaril mi jih je kdo. Število znaèk je strmo narašèalo do osamosvojitve Slovenije, saj je bilo v nekdanji skupni državi veliko turnirjev, na katerih so delili priložnostne znaèke, imam pa tudi znaèko z olimpijade na Bledu," razloži sogovornik, ki zbirko 785 znaèk iz 42 držav s petih celin skrbno hrani v svojem stanovanju.

Med znaèkami je tudi nekaj takih, na katere je Vadlja zelo ponosen. "Imam znaèko šahovske zveze nekdanje FNRJ, znaèko z 9. šahovske olimpijade v Dubrovniku iz leta 1950, ki me spominja na izjemen dosežek jugoslovanske reprezentance. Ta je tedaj osvojila prvo mesto, pol šestèlanske ekipe pa so sestavljali slovenski šahisti Vasja Pirc, Milan Vidmar mlajši in Stojan Puc, zanjo so igrali še Svetozar Gligoriæ, dr. Petar Trifunoviæ in Braslav Rabar," poznavalsko pove Vadlja.

Ima znaèko z olimpijade, pomembno za slovensko šahovsko zgodovino...

Zbirka nima cene

Na posebnem mestu hrani pozlaèeno znaèko svetovne šahovske zveze FIDE, ki jo je dobil od šahovskega prijatelja iz Ukrajine, velemojstra Adrijana Mihaljèišina, ki že vrsto let živi v Mariboru, bil pa je tudi slovenski reprezentant. Še posebej je omembe vredna znaèka z medconskega turnirja leta 1958 v Portorožu, ki mu jo je podaril mariborski šahovski prijatelj Darko Špelec, tam pa je igral tudi eden od šahovskih velikanov, Robert Fischer. "Leta 1992 mi je iz Manile, kjer je sodil na šahovski olimpijadi, znaèko prinesel Franjo Urnaut z Mute. Ta olimpijada je s svetlimi èrkami zapisana v slovensko šahovsko zgodovino, saj je reprezentanca prviè igrala na olimpijadi pod slovensko zastavo," naniza velik poznavalec Vadlja. In doda: "Aljoša Grosar, Janez Barle, Georg Mohr, Leon Gostiša, Bogdan Podlesnik in Marko Tratar so delili 17. do 19. mesto, Gostiša pa je bil drugi najboljši igralec olimpijade na èetrti deski in za ta dosežek dobil srebrno kolajno." Omeni še znaèki šahovske zveze Irana in Iraka. "Prvo sem dobil leta 1979 ali 1980, še preden je Homeini zaradi verskih in politiènih razlogov prepovedal igranje šaha v tej državi, drugo pa leta 2002 na olimpijadi na Bledu, kjer sem sodil, podaril mi jo je kapetan iraške reprezentance," razloži Vadlja.

Kljub temu da so v vitrini, se na nekaterih znaèkah vendarle pozna zob èasa. "Vitrina je zastekljena, prah težko ali redko uhaja vanjo, jo pa tu in tam odprem, ko opazim, da je katera od znaèk oksidirala, malo jo pološèim z zobno pasto in nadloga je mimo," pove, na vprašanje, kolikšna je denarna vrednost zbirke, pa se le nasmehe. "Ne vem in me tudi ne zanima. Je neprecenljiva, ne bi je prodal za nobeno ceno. Znaèke sem zbiral in jih še zbiram z ljubeznijo, tudi ta nima cene," pove odloèno.

Avtor: Zmago Gomzi - VEÈER èlanek

---

Komentarji:

 Trenutno ni dodanih mnenj!

---

Dodaj mnenje:

	Vzdevek:	E_mail:
	Mnenje:
		Vsa polja so obvezna!

Vse obiskovalce naprošamo, da ob pisanju sporočil in mnenj upoštevajo pravila lepega vedenja! Za neprimerno vsebino poslanih sporočil lastnik spletnega mesta ne odgovarja, takšna sporočila bomo brisali!

Strani/stran: 1/1 |< < 1 > >|